Sto let samote

Gabriel Garcia Marquez


Roman kolumbijskega pisatelja Marqueza je čudovita zgodba magičnega realizma o vzponu in propadu družine Buendia in z njo neločljivo povezanega mesta Maconda. Jose Arcadio Buendia se z ženo Ursulo in nekaj prijateljskimi družinami odpravi čez Sierro in ob močvirju ustanovi novo naselbino Maconda. Mladi in delavni naseljenci kmalu ustvarijo čudovito vas, ki vabi nove priseljence in hkrati sprejema vse nove izume takratnega časa. Njaprej klavir, potem gramofon, vlak in elektriko. Družina Buendia pa ves čas kroji življenje v Macondu. Od ustanovitelja Jose Arcadia Buendie in njegovih težkih začetkov, preko Aureliana Buendie, polkovnika, ki vodi številne upore proti vladajoči eliti, Aureliana Segunda, ki živi razvratno in potratno življenje bogataša do Aureliana, samotarskega učenjaka, ki dokončno razvozla družinsko usodo. Pomembno vlogo v družini igrajo ženske: Ursulla, delavna in odločna, Fernanda, zapeta in nerealna, Amaranta Ursula igriva in polna življenja. Macondo je lahko primer civilizacije - ustanovitev Maconda pomeni rojstvo civilizacije z jasnimi in zdravimi moralnimi načeli, polkovnik Aureliano Buendia predstavlja revolucijo, ki kot večina revolucij ne spremeni ničesar, samo zamenja obliko oblasti, Jose Segundo predstavlja razvrat in propad moralnih norm družbe...

Zgodba vsebuje ogromno magičnega realizma, magični elementi so predstavljeni kot nekaj vsakdanjega, npr. vnebozetje Remedios, prelepe, metulji, s katerimi je bil vedno obkrožen Mauricio Babilonia, leteče preproge, na katerih si lahko letel, če si ciganom plačal 2 pesa

Življenje je samota, ki jo lahko premagamo samo z ljubeznijo. Usoda je v naprej določena.

Jumper

Režiser: Doug Liman
Igrajo: Hayden Christensen,Jamie Bell, Rachel Bilson, Samuel L. Jackson



Ocena: 7/10

David(Hayden Christensen) je jumper, človek, ki se je sposoben teleportirati kamorkoli si želi. Svoje sposobnosti uporablja za lahkotno življenje - zajtrk v Londonu, surfanje na Fidžiju, kosilo v Kairu, sprehod po Berlinu, večerja v Pekingu in nazaj domov v New Yorku. Vse to v enem dnevu.
Vse dokler ne sreča drugega jumperja Griffina (Jamie Bell), ki ga opozori, da je svet nevaren kraj, kjer so jumperji tarča paladinov, skrivnostne in mogočne organizacije, ki že vse od srednjega veka naprej lovijo in pobijajo jumperje. David mora uporabiti svoje moči, da reši sebe in svojo srednješolsko ljubezen pred vodjem paladinov Rolandom (Samuel L. Jackson).

Pod film se je podpisal Doug Liman, režiser trilogije Jason Bourne in Mr. & Mrs. Smith, kar se vidi v eksotičnosti lokacij dogajanja, hitrega tempa, privlačne zgodbe in junakov s sposobnostmi, ki daleč presegajo tiste od običajnih smrtnikov. Film je odlična izbir aza sprostitev, ne ponuja pa ničesar novega oziroma izjemnega.

Ichi

Režiser: Fumihiko Sori
Igralci:Haruka Ayase, Shido Nakamura, Yosuke Kubozuka

Ocena: 6/10

Ichi je zgodba o slepi igralki lutnje, ki potuje po Japonski, od mesta do mesta, iščoč svojega očeta. Ampak Ichi ni samo izvrstna igralka lutnje, temveč tudi odlična mečevalka. Na svoji poti sreča samuraja Toma Fujihira, ki si ne upa izvleči svoje katane, saj je kot otrok z njim po nesreči oslepil svojo mater. Skupaj pripotujeta v mestu, ki mu grozi nevarna tolpa samurajev. Ichi in Toma skušata pomagati mestecu, da se obrani pred nevarnimi samuraji, pri čemer se bo Ichi morala naučiti zaupati drugim okoli sebe in Toma bo moral premagati travme iz otroštvo

Film mi je všeč, ker je sproščen, zabaven in ponuja veliko dobre akcije, tudi sama zgodba je zanimiva in napeta, vendar pa je to tudi vse, v filmu ni posebnega vznemirjenja, napetosti in določeni prizori ne prepričajo, vsaj gledalca navajanega zahodne produkcije, ne

WAR

Režiser: Phillip G. Atwell
Igralci: Jet Li, Jason Statham, Luis Guzman

Ocena: 7/10

V napeti akciji ni nič tako kot se zdi. Dogajanje se prične na pristaniškem doku, kjer sta detektiva Jack Crawford(Jason Statham) in Tom Wynne(Jet Li) priča delu zloglasnega plačanca jakuz, japonske mafije, Roguea. V nadaljevanju Rogue napada dom Toma in ubije njega in njegovo družino. Njegov partner Crawford priseže maščevanje. Ko se čez nekaj let zloglasni Rogue znova pojavi, je Crawford pripravljen in se nemudoma poda na lov za njim. Začne se neizprosen boj, poln akcije in vratolomnih prizorov.

Film mi je všeč, ker ima zelo dobro igralsko zasedbo-Jason Statham in Jet Li, oba zvezdnika akcijskih filmov, je poln akcije, čeprav na trenutke gledalec izgubi zanimanje, ker zgodba včasih deluje razvlečena, vendar se film gledalcu odkupi z izvrstnim twistom oz. preobratom, ki je eden boljših, kar sem jih videl zadnje čase, čeprav preobrata v filmu Saw I ne preseže.

Poreč - sreda

Vsega je enkrat konec in smo šli domov. Ampak ne takoj! Zgodaj zjutraj smo šli na obalo, še zadnjič preiskusit hrvaško morje, potem na kavo v enega izmed kafičev ob obali, nato na kosilo - makarone z zmletim mesom in čebulo. Sledilo je pospravljanje hiše. Zapustili smo jo še lepšo kot smo vanjo prišli. Na poti domov smo se ustavili še pri moji punci Kseniji v Portorožu, ki je bila tam z otroško kolonijo z društvom Mavrica.

Poreč - torek

Danes se odpravimo v Novigrad na ledeno kavo. Novigrad je majhno, prijetno mestece, polno prijaznih ljudi, z majhnim pristaniščem in majhnim parkom. Tukaj sem videl prvi hrvaški Merkator, prav lepo je bilo videti nekaj slovenskega na hrvaškem. Zanimivo mi je bilo tudi to, da je cerkveni zvonik povsem ločen od preostale cerkve, nekaj kar ni običajno za Slovenijo. Zelo mi je bil všeč igralni vodni park, z napihljivimi baloni, kjer lahko pležaš na goro, skušaš teči po velikem valju, dokler ne padeš v vodo ali pa preprosto poležavaš na blazinah.


Ampak naš cilj ni bil Novigrad, temveč Červar. Červar je majhna vasica, kjer so ulice tako ozke, da ljudje nimajo prostora za parkiranje avtomobilov. Ko smo se peljali skozi center vasi smo zagledali avtomobil, kako ugasnjen stoji sredi ceste in smo ga pač morali obvoziti, če smo hoteli nadaljevati. Pa sem pomislil, da se je avtomobil verjetno pokvaril, dokler nismo par metrov naprej naleteli na traktor, prav tako parkiran sredi ceste. Parkirišč pač ni, prometa tudi ne in vaščani so se znašli, mi pa smo se prilagodili in vedno pridno obvozili avtomobile.

Plaža v Červarju je zelo lepa, čista in pristna, naravna. To dokazujejo tudi številni nudisti. Ulegel sem se na blazino in se prepustil toku, da me je nesel vsaj eno uro, nato pa sem odplaval nazaj na obalo k družbi. Našel sem tudi sipino kost in si jo odnesel domov za spomin.

Na poti nazaj smo se ustavili in slikali sončno uro, Matevž in Petra sta potrebovale slike sončnih ur za nek projekt na fakulteti.


Zvečer pa na plažo, na nočno kopanje, nič nespodobnega, smo bili vsi oblečeni, jaz na žalost nisem mogel iti v vodo, ker se je gleženj razbolel , nato pa v Poreč, peš seveda. Vsi smo se razživeli, se na veliko pogovarjali in uživali. Istra, morje in večeri imajo svojo moč. V Poreč pa sem kupil darilo za svojo drago in si dal narediti karikaturo. Narisal me je karikaturist Čarli, ki skoraj vse nariše približno enako, ima pa svoj prostor poleg tipa, ki ti za denar dovoli, da se slikaš z njegovo kačo okoli vratu.

Poreč - ponedeljek

Danes ponoči smo se odpravili na pomol in tam ostali do štirih zjutraj. Ležali smo na pomolu, opazovali, klepetali in opazovali zvezde. Ker sem bil na astronomskem taboru, poznam precej zvezd in sem ostalim razložil, katere so največje in najbolj znane zvezde.

Zjutraj smo se vsi zaspani zbudili, hitro pojedli in se odpravili v Pulo. Na poti do pule smo se ustavili v Limskem fjordu, naredili nekaj fotk, zašli na privatno posest, kjer nas je lastnik hitro odgnal nazaj in nato nadaljevali proti Puli.


Komaj sem čakal, da vidim amfiteater/(kolosej). Z Blažem se nama je celo uspelo prešvercati v njega, tako sva se izognila plačilu 40 kun vstopnine in čakanju v dolgi vrsti, povrh pa je bilo še zabavno. V pol ure sva prehodila celoten amfiteater, posnela ogromno odličnih fotografij in nato smo se odpravili naprej na puljsko trdnjavo, s katere je izvrsten razgled po vsej Puli, amfiteater od daleč zgleda odlično, z vrha trdnjave se odlično vidi tudi ladjedelnica. Pod trdnjavo se nahaja grško gledališče oziroma tisto, kar je še ostalo od njega. Očitno je zelo pribljubljeno med mladimi, saj je naokoli precej razbitih steklenic in plastičnih kozarčkov. V amfiteatru so pripravljali oder za bližajoči se koncert. Potem smo si ogledali še slavolok zmage, rimski trg in ostanek svetišča. Nato je sledilo kosilo v eni izmed restavracij, kjer smo se zafrkavali z natakarjem. Recimo, mi smo rekli: "Radi bi zelje" in nam je odvrnil:"Nimamo zelja, imamo pa kapus". Kosilo stane cca 65 kun, kar je cena primerljiva s ceno kosil v naših restavracijah.


Po Puli pa smo se odpravili v Rovinj. Majhno in staro istrske mestece z majhnim pristaniščem za ribiške čolne, ozkimi, tlakovanimi ulicami, tlak zlizan od tisočev in tisočev korakov, obdanimi z visokimi stavbami, okenskimi policami polnimi rdečih rož, rumena svetloba iz uličnih svetilk pričara še dodatno romantično vzdušje, svoje pa dodajo ulični umetniki in prodajalci. Tukaj sem jedel najboljšo stracciatello ever. Ogledal sem si predstavi žonglerja, ki je bil bolj šovmen, kot pa žongler. Svojo predstavo metanja kegljev in kroglic je naslovil z Greatest show ever, odlično ga je spremljal bobnar.


Najlepši del dneva pa se je bilo povpeti na vrh mesta, na grič, kjer stoji mogočna cerkev z angelom na zvoniku in nato splezati na zvonik in opazovati sočni zahod. Moj najlepši sončni zahod kadarkoli. Pogled na zahajajoče sonce, toplo, mehko svetlobo, ki je oblivala sosednji otoček in celotno obalo, mirno morje, majhen čolnič starega ribiča, ki se vrača z ribolova, pogled na staro mestece pod cerkvijo, na ozke ulice, osvetljene s starimi uličnimi svetilkami, oddajajočimi toplo svetlobo. Dovolj besed, prizora se ne da opisati. Stvar moraš preprosto videti, da jo lahko razunmeš in občutiš, moral bi biti Petrarca ali Wilde, da bi znal, kar so moje oči videli, preliti v besede in shraniti na papir.

Skraka Rovinj je čudovito, romantično mesto in še se bom vrnil tja. Zagotovo.

Poreč - nedelja

Danes je nedelja in mi uživamo 100 na uro. Gremo na kopanje na obalo. Ko hodim proti obali, na eni izmed hiš vidim kivi. Še nikoli nisem videl kivijega drevesa. Pri tej hiši imajo urejeno tako, da kivi raste v obliki brajde, pod katero lahko parkiraš avto. Noro. Z Matevžem in Blažćem se odpravimo na sprehod do Poreča, tam si ogledamo jahte in obalo, vidimo tudi italijansko-hrvaško carino za ladje. Podnevi je mesto opustelo, zaživi šele ponoči.

Nejc gre danes z avtobusom nazaj v Ljubljano, jutri ima razgovor za službo. Zvečer se vsi skupaj odpravimo v Poreč, sprehajamo se ob obali, opazujemo mesto in čvekamo. Vidimo gogo plesalke v eni izmed diskotek. Fantom pa večer polepšata dve brazilki, ki oblečeni kot bi bili na karnevalu v Rio de Janeiuru plešeta na ulici. Poleg je stojnica s hamburgerji, čevapčici in klobasicami. Po koncu plesne predstave brhkih mladenk se prične s stojnice močno kaditi. Možakar je bil tako zaverovan v gledanje predstave, da je pozabil peči meso in se mu je vse skupaj lepo zažgalo. Zaradi visokega oblaka dima se odpravimo naprej po mestu.

Poreč - sobota

Zjutraj nas pričaka čudovito vreme, odpravimo se kopat, obala je zelo lepo urejena, tustitična ponudba je čudovita, edino kar me moti je kamnito dno z velikimi ostrimi kamni, ki te lahko porežejo po stopalih, ampak nič zato, voda je topla in prijetna za plavanje.


Zvečer se peš odpravimo v Poreč. Sprehajamo se po ulicah, polnih turistov, gledamo ulične umetnike, ki ti za denar naslikajo portret ali karikaturo. Uživamo. Gremo tudi v zabaviščni park, kjer se vozimo z avtomobilčki, punce pa gredo še na vrtiljak

Poreč - petek

V petek popoldne smo se odpravili. Anita, Petra, Špela, Nejc, Blaž, Matevž, Robi in jaz. Na morje v Poreč. Anita je dobila apartma od sosedov po zelo ugodni ceni, prav tako je od doma pripeljala ogromno zelenjave, od krompirja, paradižnika do kumar in paprike. Vse domače in vse zelo okusno. Po slabih treh urah vožnje smo prispeli v Poreč, razpakirali in raziskali okolico hiše. Hiše se nahaja 2o minut vožnje izven Poreča in 20 minut potrebuješ peš do morja. Danes dežuje in je že pozno, zato se odpravimo spat

U2 koncert

Še malo, še 6 dni in bom v Zagrebu, kjer bodo znani irski rockerji U2 v okviru turneje 360 Tour imeli koncert. Medtem ko čakam na dan U2, pa si ogledujem posnetke s te turneje in sem navdušen. U2 so v elementu! Odlična scenografija, oder je fantastično izdelan, glasbeni del je dovršen, U2 pa vedno poskrbijo tudi za presenečenje, npr. v Berlinu so za pesem Angel of Harlem poklicali na oder dva obiskovalca iz občinstva, ki sta skupaj z njimi zaigrala pesem Angel of Harlem, v Barceloni je Bono ob 40-letnici pristanka človeka na luni poklical na mednarodno vesoljsko postajo in se pogovarjal z astronavti, ki delajo na njej. Fantastično!

U2, 360 Tour, Berlin, Beautiful day:

Tanja, Tanja

Danes je bil čas za gledališče. S punco sva si v okviru abonmaja, ki ga imava pri MGL-ju (mestno gledališče ljubljansko) ogledala gledališko predstavo Tanja, Tanja. Predstava mi je bila všeč, ker je bila razgibana, polna plesa, polna barvitih in razkošnih kostumov. Predstavitev igralcev z baloni je bila naravnost čudovita, kar pa je marsikoga med gledalci in tudi mene zbegalo, pa je zgodba. Nekako dobiš občutek, da nima ne repa in ne glave, zgodba je tako zapletena, da si je zelo težko ustvariti jasno sliko dogajanja. Prav zaradi tega sem si zgodbo po koncu predstave prebral na internetu (objavljena spodaj).

Izpostavil bi vlogo Gašperja Tiča, ki je igral Vasilija, saj me je naravnost navdušil. S plesnimi koraki in interakcijo z občinstvom, omeniti velja prizor, ko razdeli rože med gledalke v prvi vrsti in jim jih nato vzame nazaj. Takrat sem se od srca nasmejal

Kratka zgodba

Na podeželskem posestvu spremljamo troje parov, ki se smejejo, plešejo in se zapletajo v nerešljiva ljubezenska razmerja. Imamo tri ženske: eni je ime Tanja (Judita Zidar), druga je Zina (Jana Zupančič), ki bi se rada do smrti naplesala (njeno mladost je uničila geometrija), tretja pa je fatalno Dekle (Tjaša Železnik), za katero izvemo, da je tudi Tanja, in ki v moških vzbuja poseben nostalgičen sentiment . Moški so v resnici štirje: gostitelj Vasilij Ohlobistin (Gašper Tič), ki ljubi pravzaprav vse ženske in se zave, da ni več vrnitve v mladost, Ivanov (Boris Ostan), ki je poročen z zagonentno in prav tako fatalno Tanjo, Fant (Jaka Lah) in delavec s pomenljivim imenom Striček Vanja (Silvij Božič).
Prva Tanja naj bi bila nekdanja Ohlobistinova ljubezen, po kateri on še vedno hrepeni. Vanj se zagleda Zina, do katere tudi sam ne ostane popolnoma ravnodušen. Vendar skuša pokvarjenec ponovno pridobiti naklonjenost Tanje, ta pa ga zavrne in tako se Ohlobistin na koncu vendar vrne k divji in neodvisni Zini. Tanja-Dekle se na vso moč zaljubi v Ivanova (moža prve Tanje) in ta ji sprva še vrača naklonjenost. Fant hrepeni po Dekletovi ljubezni, ki pa je namenjena le Ivanovu. Vse je zapleteno, polno hrepenenja, spreminjajočih se ljubezni ... eno pa je gotovo: vsi so povezani. Vsi zelo radi plešejo, poslušajo glasbo, pijejo šampanjec in sploh ne vedo, kaj se dogaja v zunanjem realnem svetu. Na koncu se pojavi Striček Vanja, ki stopi v zaprti svet skrivnostnih razmerij, da bi popravil nastalo škodo ljubosumnega Ivanova. Striček Vanja nakaže, da obstaja zunanji realni svet, v katerem ni vse le ples in ljubezen.