
Danes ponoči smo se odpravili na pomol in tam ostali do štirih zjutraj. Ležali smo na pomolu, opazovali, klepetali in opazovali zvezde. Ker sem bil na astronomskem taboru, poznam precej zvezd in sem ostalim razložil, katere so največje in najbolj znane zvezde.


Komaj sem čakal, da vidim amfiteater/(kolosej). Z Blažem se nama je celo uspelo prešvercati v njega, tako sva se izognila plačilu 40 kun vstopnine in čakanju v dolgi vrsti, povrh pa je bilo še zabavno. V pol ure sva prehodila celoten amfiteater, posnela ogromno odličnih fotografij in nato smo se odpravili naprej na puljsko trdnjavo, s katere je izvrsten razgled po vsej Puli, amfiteater od daleč zgleda odlično, z vrha trdnjave se odlično vidi tudi ladjedelnica. Pod trdnjavo se nahaja grško gledališče oziroma tisto, kar je še ostalo od njega. Očitno je zelo pribljubljeno med mladimi, saj je naokoli precej razbitih steklenic in plastičnih kozarčkov. V amfiteatru so pripravljali oder za bližajoči se koncert. Potem smo si ogledali še slavolok zmage, rimski trg in ostanek svetišča. Nato je sledilo kosilo v eni izmed restavracij, kjer smo se zafrkavali z natakarjem. Recimo, mi smo rekli: "Radi bi zelje" in nam je odvrnil:"Nimamo zelja, imamo pa kapus". Kosilo stane cca 65 kun, kar je cena primerljiva s ceno kosil v naših restavracijah.


Po Puli pa smo se odpravili v Rovinj. Majhno in staro istrske mestece z majhnim pristaniščem za ribiške čolne, ozkimi, tlakovanimi ulicami, tlak zlizan od tisočev in tisočev korakov, obdanimi z visokimi stavbami, okenskimi policami polnimi rdečih rož, rumena svetloba iz uličnih svetilk pričara še dodatno romantično vzdušje, svoje pa dodajo ulični umetniki in prodajalci. Tukaj sem jedel najboljšo stracciatello ever. Ogledal sem si predstavi žonglerja, ki je bil bolj šovmen, kot pa žongler. Svojo predstavo metanja kegljev in kroglic je naslovil z Greatest show ever, odlično ga je spremljal bobnar.
Najlepši del dneva pa se je bilo povpeti na vrh mesta, na grič, kjer stoji mogočna cerkev z angelom na zvoniku in nato splezati na zvonik in opazovati sočni zahod. Moj najlepši sončni zahod kadarkoli. Pogled na zahajajoče sonce, toplo, mehko svetlobo, ki je oblivala sosednji otoček in celotno obalo, mirno morje, majhen čolnič starega ribiča, ki se vrača z ribolova, pogled na staro mestece pod cerkvijo, na ozke ulice, osvetljene s starimi uličnimi svetilkami, oddajajočimi toplo svetlobo. Dovolj besed, prizora se ne da opisati. Stvar moraš preprosto videti, da jo lahko razunmeš in občutiš, moral bi biti Petrarca ali Wilde, da bi znal, kar so moje oči videli, preliti v besede in shraniti na papir.

Skraka Rovinj je čudovito, romantično mesto in še se bom vrnil tja. Zagotovo.
No comments:
Post a Comment